DIHAM, TOREJ SEM

Okoli nas je ZRAK, čeprav se tega pogosto ne zavedamo.

Zrak je sestavljen iz različnih plinov - dušika, kisika, ostalih plinov in primesi. Največ je dušika, manj je kisika.



Za živa bitja je značilno, da DIHAJO.

Pri dihanju porabljamo ljudje, rastline in živali iz zraka kisik, izdihavamo pa ogljikov dioksid.





Pri procesu, ki mu pravimo DIHANJE in poteka v celicah, se iz HRANE s pomočjo KISIKA sprosti ENERGIJA.






Ob tem nastane OGLJIKOV DIOKSID, VODA in ENERGIJA.

Pri dihanju se energija sprošča le iz tistih sestavin hrane, v katerih je shranjena energija.

Hrana, v katerih je shranjena ENERGIJA, so MAŠČOBE, OGLJIKOVI HIDRATI (sladkor, škrob) in BELJAKOVINE.


 













Rastlina dobi kisik skozi majhne odprtine v listih.



Morski konjiček diha s škrgami. Pri dihanju porablja kisik, ki je raztopljen v vodi.

Nekatera živa bitja lahko živijo tudi brez kisika. Takšne so KVASOVKE, ki jih uporabljamo pri izdelavi vina, piva in kruha.








Nekateri mislijo, da rastline ne dihajo, nekateri pa mislijo, da rastline dihajo samo ponoči. Ne eno, ne drugo ni res.

Rastline dihajo tako kot človek in živali neprestano, PODNEVI in PONOČI.

Pri dovolj močni svetlobi poteka pri rastlinah tudi FOTOSINTEZA.

DIHANJE je proces, ki je podoben GORENJU.

Pri dihanju porabljamo kisik, nastajata pa toplota in energija, ki jo porabimo za delo.



Pri dihanju in pri gorenju se iz zraka porablja KISIK.

Z dihanjem živali in rastline spreminjajo sestavo zraka. Ravnovesje med dihanjem in fotosintezo omogoča obstoj življenja na Zemlji.


Kako razumeš besedo dihanje?

Dihanje lahko razumemo kot vdihavanje svežega zraka v pljuča in izdihavanje izrabljenega.

Dihanje je izmenjava plinov med zrakom in krvjo v pljučih. Skoz pljuča telo oddaja ogljikov dioksid in sprejema kisik. To je PLJUČNO DIHANJE.


Dihanje je proces, ki ga opravljajo vsa živa bitja in bi brez njega svet ne obstajal.
Za dihanje je potreben kisik - plin iz zraka.

Od kje pa prihaja kisik?
Prejšnjo uro smo omenjali fotosintezo, ki je značilna za rastline.

Spomnimo se, kaj je potrebno pri fotosintezi in kaj nastane?

Torej, fotosinteza potrebuje VODO, SONČNO SVETLOBO in OGLJIKOV DIOKSID iz zraka. Večji delež fotosinteze poteka v listih rastline, ki vsebujejo kloroplaste. Ti vsebujejo zeleno kemično snov – klorofil, ki vpija in pretvarja svetlobno energijo v kemično. Ogljikov dioksid in voda se povežeta, pri tem pa se uporabi energija svetlobe, ki so jo prestregli kloroplasti. Snov, ki nastane, je sladkor GLUKOZA (kemična snov-ogljikovi hidrati-hrana za rastlino) in KISIK, kot stranski produkt!  

Večina hrane se porabi za pridobivanje energije za RAST. Energija, ki jo rastlina ne porabi takoj, pa se v celicah skladišči kot ŠKROB.

Fotosintezo tvorijo le zelene rastline in energija igra tu glavno vlogo, saj brez svetlobe in toplote fotosinteza ne more potekati.

Zakaj pa rastline sploh fotosintetizirajo?
Nasprotno od živali in nas si lahko večina rastlin hrano pridela sama. In ravno fotosinteza je tista, ki izdeluje rastlinam hrano!

Torej, lahko bi rekli, da brez rastlin, ki nam dajejo kisik ne bi mogli živeti!

Ali veš zakaj moramo sploh dihati?
Naše telo dobiva energijo pri procesu, ki ga imenujemo dihanje, ki pride v organizem skozi pljuča. Tam prehaja kisik v kri. V krvi je tudi sladkor glukoza, ki jo telo črpa iz prebavljene hrane. Iz obeh spojin v telesnih celicah pri celičnem dihanju nastajata ogljikov dioksid in vodna para, ki se iz telesa izločita pri izdihu. Pri tej kemijski spremembi se sprosti kemična energija, s katero telo vzdržuje toploto, delovanje srca in mišic.
V prebavilih se hrana razgradi le do osnovnih organskih snovi. Dokončna razgradnja=oksidacija do OGLJIKOVEGA DIOKSIDA in VODE pa poteče v celicah ob spajanju s kisikom.
Pri dihanju v celico vstopajo organske snovi, ki jih dobimo z razgradnjo hrane


Kaj pa rastline? Ali tudi dihajo?
Da rastline tudi dihajo. Še več! Prav tako kot mi, dihajo ves čas, saj življenjski procesi v njih nenehno tečejo. Pri tem porabljajo glukozo in kisik, ki so ju proizvedle.

Od kod torej odvečna hrana in kisik?
V rastlinah poteka fotosinteza le , če je na voljo dovolj svetlobe. Takrat USTVARJAJO več kisika in glukoze, kot ju porabijo, in PRIVZEMAJO več ogljikovega dioksida, kot ga sproščajo.
Ob šibki svetlobi je dihanje INTENZIVNEJŠE od fotosinteze, zato je poraba kisika in hranil VEČJA od proizvodnje!


KAJENJE je škodljivo zdravju, ker cigaretni dim vsebuje KATRAN.

Katran je temnorjava tekočina, ki se nabira v grlu in pljučih kadilcev. Strokovnjaki so ugotovili, da katran povzroča raka. Poleg katrana so v cigaretnem dimu še mnoge druge snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje kadilcev.




Prikaz pljuč kadilca



Prikaz pljuč nekadilca


KAJ SMO SE NAUČILI?


•Spoznali smo pomen kisika za dihanje.
•Spoznali smo, da vsa živa bitja dihajo.
•Zvedeli smo, da v telesu poteka proces, v katerem iz hrane in kisika nastaja ogljikov dioksid, voda in energija – to je DIHANJE.



IN ŠE:

FILMČEK: DIHALA


KVIZ: ZRAK










Ni komentarjev:

Objavite komentar