ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO: JEDILNI LIST ZA ŽIVALI

Živali se zelo različno prehranjujejo. Nekatere imajo zelo pestro prehrano, drugim pa ustreza bolj enolična prehrana.

RASTLINOJEDCI

So živali, ki se hranijo z rastlinami. Jedo različne dele rastlin.

Rastline so lahko hrana zelo majhnim živalim, kot je miš, ali pa zelo velikim, kot je slon.

Hrana rastlinojedcev: sveža trava, sočni plodovi in semena, listi, sladka medičina.

Veliko malih gozdnih živali, ptic, pa tudi medved, se hranijo s semeni in plodovi - žir, lešnik, želod....

Čebele, ose, sršeni, metulji, kolibriji,... se hranijo s cvetnim prahom cvetlic.

Koala je izbirčnež med rastlinojedci in se hrani samo z evkaliptusom.

Pande se hranijo samo z bambusom.

Rastlinojedci so: zajec, srna, jelen, krava, slon, miš, čebele, metulji, polži, veverica, žirafa, panda, koala…

MESOJEDCI

Mesojedci so živali, ki se hranijo z živalmi. Nekateri mesojedci jedo rastlinojede živali, drugi pa živali, ki se tudi same hranijo z živalmi.

Hrana mesojedcev: sezonske žuželke, različni črvi, sveža jajca, sveže meso vseh vrst, mrhovina, za izbirčne – morski rakci

Kit orka se najraje hrani z tjulni.

Sova in kanja se hranita z majhnimi sesalci.

Mesojedci so tudi vsi pajki, žabe in kače.

Štorklja se hrani predvsem z žabami.

Lisice lovijo predvsem ponoči. Jedo zajce, podgane, miši, deževnike, če pa je priložnost, pa tudi kokoši in race.

Kameleon hitro iztegne jezik in ujame žuželko.

Krokodili imajo zelo močne čeljusti in ostre zobe.

Sinji kit pa je izbirčnež med mesojedci. Hrani se le z majhnimi rakci, ki plavajo v morju.

Mesojede živali so: pes, mačka, lisica, ris, volk, severni medved, lev, leopard, tiger, kit orka, pajki, žabe, kače, krokodil, štorklja, kameleon, sinji kit...

Najočitnejša razlika v primerjavi s človekom so njihovi zobje, imajo mogočne podočnike (da zgrabijo plen), imajo ušpičene sekalce (da odtrgajo meso od kosti.), kočniki pa so tudi nazobčeni (da lahko pregriznejo mišična vlakna). Da lahko zobje zgornje in spodnje čeljusti z enako močjo zagrabijo plen, morajo zobje zg.čeljusti prekrivati spodnje. Mesojede živali ne žvečijo kaj dosti, hrano le potrgajo na manjše koščke in te pogoltnejo.
Mesojede živali lahko naenkrat pojedo hrano tudi do 25% svoje telesne teže, zato so lahko brez hrane tudi po več dni.

PLENILCI

Plenilci so mesojede živali, ki svojo hrano ulovijo, ubijejo in pojedo. Zelo dobro vidijo, vohajo in slišijo. So zelo okretne živali, ki se tiho in zelo hitro premikajo. Imajo ostre kremplje. Za hranjenje uporabljajo močne čeljusti z dolgimi in koničastimi podočniki ali močan in ukrivljen kljun.

Hrana plenilcev: meso

Plenilci so: medved, volk, lisica, mačka, orel, tiger, lev, leopard

Plenilstvo je odnos, med katerim en organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga poje. Plenilci imajo od tega koristi, kot tudi ekosistem, saj s tem ne prihaja do prevelike populacije določene vrste.
Plenilstvo je najbolj značilno pri živalih, kjer so plenilci večji in močnejši od žrtev. Veliki plenilci kot so levi, medvedi, volkovi,... plenijo predvsem starejše, poškodovane živali in mladiče, medtem ko manjši plenilci kot na primer ježi in netopirji, ubijajo živali, s katerimi se prehranjujejo, ne glede na stanje.

ZVERI

Med zveri štejemo nekatere mesojedce, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali rastlinojede. Njihovi zobje so prilagojeni držanju in trganju plena, zato so podočniki dolgi, ostri in močni, močni in ostri pa so tudi kočniki (divja mačka).

Zveri so: pes, volk, lisica, kojot, dingo, medved, rakun, vidra, podlasica, kuna, dihur, jazbec, hijena in mačka

UJEDE

Ujede so ptice, ki se hranijo tako, da lovijo druge živali. Plen zgrabijo z ostrimi kremplji na nogah in ga raztrgajo z močnim in ukrivljenim kljunom.

Ujede so red ptic, ki izvirajo iz srednjega oceana.Vse imajo ostro zakrivljen kljun. Krila so dolga in dokaj široka. Z njimi so sposobne lebdečega letenja. Ujede imajo močne noge in stopala z roparskimi kremplji. Trije prsti so obrnjeni naprej, eden nazaj.

Večina ujed je mesojedih in lovi s pomočjo dobrega vida podnevi ali ponoči. Izjemoma so tudi mrhovinarji. V povprečju živijo zelo dolgo.

Mladiči se hitro razvijejo, zanje skrbijo starši le tri do osem tednov, do njihovega prvega poleta.
Na svetu je približno 107 vrst, razvrščenih v pet družin. V Evropi se pojavljajo predstavniki treh družin, v Sloveniji pa dveh (kragulji in sokoli).

Slike ujed:

SOKOL

SOKOL

Sokoli so majhne do srednje velike ujede z dolgimi, koničastimi perutmi. Samice so vedno večje od samcev.

NAVADNA POSTOVKA

Navadna postovka je ptica iz družine ujed. Doseže velikost 34 cm. Samca in samico lahko med seboj ločimo po barvi. Samec je po hrbtu rdeče rjav, s temnimi lisami. Samica pa ima rdeče rjav progast hrbet. Ptica ima sivo modro glavo in rep. Ima rumene noge s črnimi kremplji.

KRAGULJ

KANJA

Kanja je ena izmed najpogostejših ujed v Srednji Evropi, zelo spremenljivih barvnih odtenkov. Po zgornji strani je temno rjave, po spodnji strani pa rjavo-belih svetlih odtenkov. Rep je ponavadi gosto progast. V letu je vselej videti kompaktna, perutnice so široke, rep razmeroma kratek, zaokrožen in širok. Leti počasi in pogosto jadra. Zraste do 56 cm in ima razpon kril med 117 in 137 cm. Oglaša se z značilnim predirnim zvokom, ki je podoben mačjemu mijavkanju. Gnezdi aprila in maja v gnezdih v krošnjah dreves, kjer ima eno leglo na leto.

VSEJEDCI

Vsejedci so živali, ki se hranijo z rastlinami in živalmi.

Hrana vsejedcev: plodovi, semena, žuželke, črvi, različno meso…

Rjavi medved je žuželke, male sesalce in različne rastline - borovnice, mlade trave, brusnice, želod, maline, mravlje in druge žuželke, domače živali (koze, ovce,...).

Jež rad je žuželke, deževnike, polže, pa tudi rastlinske plodove.

Opice jedo predvsem rastlinsko hrano. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, cvetovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele.

Vsejedci so: jež, medved, opice, medved, divji prašič...

MRHOVINARJI

Mrhovinarji so mesojede živali, ki se hranijo z živalmi, ki so že prej umrle.

Mrhovinarji so: jastreb, hijena, muha, hrošči

jastreb, ki se prehranjuje z mrhovino

beloglavi jastreb

hijena

ZAJEDALCI ALI PARAZITI

Zajedalci ali paraziti so živali, ki se hranijo tako, da se zajedajo v druge živali ali ljudi in se z njimi hranijo.

Poznamo notranje in zunanje zajedalce.

ZUNANJI ZAJEDALCI

Koža in dlaka naših ljubljencev je na žalost zelo privlačna za različne zajedalske organizme, ki pa ne prizadenejo samo kože in dlake, pač pa lahko prenašajo tudi nevarne bolezni in s tem lahko škodujejo tudi ljudem.

Zunanji zajedalci živijo na ali v koži, v uhljih, dlaki in dlačnih mešičkih.

Najpogostejši zajedalci so bolhe in klopi, pri mačkah pa še ušesne garje. Klopi in bolhe živali pijejo kri in tako lahko povzročijo slabokrvnost ali celo smrt, v blažjih primerih pa naše ljubljence delajo nemirne in jim povzročajo stres.

BOLHE

So zajedavci, ki živijo na koži oz. med dlako, veliki 1-2 mm. Odrasle bolhe prebivajo na psu, kjer se hranijo s krvjo.

KLOPI

So nevarni zajedavci, ker prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni kot je borelioza.
Prebivajo v grmičevju in visoki travi. Celoten razvojni krog klopa traja 3 leta. Samica spomladi izleže nekaj tisoč jajčec.
Če vidimo na koži ljudi ali živali klopa, ga moramo takoj odstraniti. Zato obstajajo posebne pincete, s katerimi lahko odstranimo celega klopa in preprečimo, da bi glava klopa ostala v koži psa. Zelo pomembno je, da klopa odstranimo najkasneje v 24 urah po tistem, ko se je "zavrtal" v kožo, saj šele takrat prične izločati zgoraj omenjene povzročitelje bolezni.

UŠ

NOTRANJI ZAJEDALCI

Notranji zajedalci so trakulje, gliste in krvni paraziti. Zajedajo v prebavilih, notranjih organih, krvi… Znižujejo odpornost gostiteljev, sesajo kri in povzročajo poškodbe organov. Prenašajo se lahko tudi na ljudi, predvsem so nevarni za majhne otroke, ki si lahko jajčeca med igro z živaljo zelo hitro vnesejo v usta.

Notranji zajedalci lahko povzročajo hude okužbe in bolezni.

glista

trakulja

Poglej: ODNOSI MED ORGANIZMI

IZ ZELENEGA V BELO IN IZ BELEGA V RJAVO

Krava je zeleno travo in jo predela v belo mleko. Človek popije belo mleko, ko pa gre na veliko potrebo, so njegovi iztrebki rjave barve.

Zakaj?

Snovi se skozi prebavno cev spreminjajo.