ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO: VSE ŽIVO JE IZ VODE

BREZ VODE NI ŽIVLJENJA.

Ali ta trditev drži?

Seveda, saj vsa živa bitja potrebujejo vodo. Nekatera živa bitja v vodi živijo, vsa ostala pa vodo potrebujejo, da lahko preživijo.

Voda je pomembna pri mnogih procesih, ki potekajo v organizmih.

Fotosinteza ne bi potekala, če ne bi bilo vode.

Voda sodeluje tudi pri dihanju človeka, živali in rastlin.

Živali dobijo vodo v svoje telo najpogosteje tako, da jo pijejo, nekaj vode pa lahko dobijo tudi s hrano.

Večina rastlin dobi vodo skozi korenine.

Na nekaterih predelih Zemlje ni rastlin, ker tam ni vode.

Na Luni ni zraka, ni vode. Na osvetljenem delu Lune so temperature zelo visoke, na neosvetljenem pa zelo nizke. Zato tam ni živih bitij.

Na nekaterih predelih Zemlje pa je toliko vode, da na njih raste bujno rastlinstvo.

Doma lahko imamo fižol v zrnju shranjen tudi več let. Če fižolova zrnja čez noč namočimo v vodo, jih lahko skuhamo in pojemo. Če pa jih ne skuhamo in počakamo nekaj dni, se bodo iz fižolovih semen začele razvijati nove fižolove rastline.

suha fižolova zrna

Nove fižolove rastline

Pšenični kalčki

Nastanek nove fižolove rastline

Ampak kaj moramo delati, da bo seme hitreje vzklilo?

Po dežju se iz semen razvijejo nove rastline, ki hitro zacvetijo, potem pa spet v obliki semen čakajo na novo deževje.

Od cveta do semena - regrat

VSE ŽIVO JE IZ VODE

Ta trditev je popolnoma resnična. Voda je sestavina vseh živih bitij.

Vsa živa bitja so zgrajena iz celic in po celicah je po večini več kot tri četrtine vode.

Različni organizmi potrebujejo različno količino vode.

V človeškem telesu je skoraj tri četrtine vode.

Kakšno vlogo pa ima voda v človeškem telesu?

uravnava telesno temperaturo
preko krvi oskrbuje celice s hrano in kisikom
odplavlja odpadne snovi iz telesa
varuje organe

Pa si o vodi in človeškem telesu preberi še TUKAJ.

Nekatera živa bitja so skoraj v celoti iz vode. Če se meduza na kopnem posuši, od nje ne ostane veliko.

Tudi v rastlinah je veliko vode.

Voda med okoljem in živimi bitji nenehno kroži.

Človek dobi vodo s hrano in pijačo, izloča pa jo z urinom, znojem in dihanjem. Z urinom in znojem se iz telesa izločajo tudi odvečne snovi, ki so raztopljene v vodi.

Voda kroži po žilah, ki so razvejane po vsem telesu.

Vode ljudje ne uporabljamo samo za pitje, ampak še v druge namene: za kuhanje, umivanje in pranje, za pridobivanje energije, v industriji,...

V stranišču z vsakim potegom vode spremenimo 10 l pitne vode v 10 l onesnažene vode.

Danes je pitna voda že marsikje velik problem. Na srečo lahko še pri nas pijemo vodo, ki si jo natočimo iz pipe.

VODA KROŽI TUDI SKOZI RASTLINE

Rastline vodo črpajo iz zemlje in jo skozi liste oddajajo. Rastline imajo sistem žil, ki spominjajo na naš vodovodni sistem.

1 - povrhnjica

2 - žile

3 - skorja

4 - stržen

V notranjosti stebla so CEVI - ŽILE, po njih se dviga voda s hrano po steblu. Po teh ceveh - žilah se dviga voda z raztopljenimi rudninskimi snovmi. Voda z raztopljenimi rudninskimi snovmi pride do vseh kotičkov rastline.

Po deblih visokih dreves se voda iz korenin dvigne več kot 50 metrov visoko.

Čim večji so listi rastline, tem hitrejše je izhlapevanje. Na hitrost izhlapevanja vplivajo tudi temperatura zraka, količina vlage v zraku in veter.

Poleti odda breza do 400 litrov vode na dan.

Rastline, ki rastejo v okolju, kjer je veliko vlage, imajo velike liste.

Take so rastline v tropskem deževnem gozdu in rastline, ki rastejo ob vodi.

Rastline, ki rastejo v okolju, kjer pogosto primanjkuje vode, imajo liste, ki so dlakavi ali prevlečeni z voskom. Zaradi tega je izhlapevanje vode počasnejše.

Kaktusi sploh nimajo listov, ampak imajo trne.

Pri izhlapevanju vode se porablja energija.

Z znojenjem se naše telo ohlaja. Pojav, da se pri izhlapevanju vode porablja energija, lahko izkoristimo poleti na morju: če se zmočimo, se ohladimo. Moker človek namreč na zraku hitreje oddaja toploto zaradi izhlapevanja vode z mokre kože.